V ZDA je coworking space daleč najhitreje rastoč segment pisarniških nepremičnin, saj od leta 2010 raste po dobri 20-odstotni letni stopnji. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje in po raziskavi družbe JLL naj bi do leta 2030 zasedel 30 odstotkov vseh površin, ki so namenjene za pisarne.
Takšni prostori so zanimivi tako za
majhna kot velika podjetja, ki si zaradi nepredvidljivih gospodarskih okoliščin
želijo fleksibilnosti tudi na tem področju. Ponudba je različna, na eni strani
so free lancerji in mikro podjetja (zvečine mladi), na drugi strani pa
poslovneži, ki veliko potujejo, in iščejo boljše prostore za kakšen teden ali
dva, v katerih se lahko dobijo tudi s poslovnimi partnerji.
Kako je pri nas
Pri nas poznamo predvsem prve, pri čemer imamo kar dobro
razvito mrežo inkubatorjev. V jeseni leta 2011 je bila ustanovljena iniciativa Slovenia Coworking, s tem pa se je v Sloveniji začela hitro razvijati tudi kultura coworkinga oz. sodela.
Večja podjetja se čutijo dovolj fleksibilna, če
prostore najamejo. Če so uspešna, pa kaj hitro začnejo razmišljati o nakupu.
Malo zaradi močnejše bilance na aktivni strani (kreditni potencial), malo pa
zaradi varnosti in varčevanja v nepremičnini. Sploh družinska podjetja si tako
delajo »pokojninski sklad«. Tudi tu in ne le pri bivanjskih nepremičninah se pokaže,
da smo Slovenci pač najraje na svojem. O prednostih in slabostih lastništva sem pisal tudi v članku Nakup ali najem poslovnega prostora.
Nevarnosti fleksibilnosti
Pri JLL opozarjajo, da nepremičninska prožnost prinaša tudi
določene minuse in nevarnosti. Opozarjajo, da takšen najem ni nujno cenejši od
klasičnega najema pisarn (odvisno, koliko so zaposleni dejansko na tem delovnem
mestu); v takšnih skupnih prostorih je treba paziti na intelektualno lastnino;
pretirano sodelovanje in druženje uporabnikov prostorov lahko zmanjša njihovo
produktivnost; predvsem večja podjetja morajo tudi oceniti, ali se takšni
prostori skladajo s samo kulturo in dejavnostjo podjetja (da jim zaposleni ne bi uhajali v konkurenčna
podjetja).