V trgovskih centrih bomo najraje dobro jedli

»Kaj bomo dobili v Šiški v Ljubljani, pristala bo pač neka vesoljska ladja,« je izgradnjo sparovega nakupovalnega centra opisal dober poznavalec trgovskih centrov. Pri tem je imel v mislih njegovo sodobno arhitekturo.
Še bolj kot izgled pa bo pomembna vsebina centra, saj zgolj prihod znanih blagovnih znamk, ki že spremljajo trgovske centre Spara v tujini in ki jih slovenski tekmeci nimajo, verjetno ne bodo dovolj. Gradnja takšnega velikega centra je v času, ko se maloprodaja v svetu tektonsko spreminja, kljub odlični lokaciji kar tvegana.
Kot v svoji raziskavi ugotavljata JLL in ICSC, so za takšne nepremičnine restavracije vse bolj pomembne, in naj bi do leta 2025 dosegle tudi do 20-25 odstotkov površine trgovskih centrov. Pred desetimi leti je bil njihov delež petodstoten, zdaj je v nekaterih evropskih državah 10-15-odstoten. Ljudje raje doživijo dobro kosilo s prijatelji, kot pa ne vem kakšno nakupno uporabniško izkušnjo.
Raje večerja kot novi čevlji
Po raziskavi družbe YPulse gre v New Yorku 60 odstotkov mladih raje na večerjo, kot da si kupi nove čevlje. Pomen dobrin se v sodobni družbi zmanjšuje, zato naj bi bilo njihovo nakupovanje podrejeno prehranjevanju. Zdaj je nasprotno, jest gremo, ker smo utrujeni od nakupov. Torej, če bo lastnik trgovskega centra imel dobre restavracije, potem bo imel tudi več ljudi v trgovinah. Po raziskavi družbe ECE Projektmanagement gre v Nemčiji 40 odstotkov obiskovalcev v tisti trgovski center, kjer bodo bolje jedli.
Razpored menijev hrane
Zato se bodo lastniki centrov morali spoznati tudi na gostinsko dejavnost (poslovne modele, trende…) in ne zgolj na trgovsko. Pri načrtovanju centrov je treba upoštevati zahteve ponudnikov gostinstva in ne le trgovcev in kje bo pozicionirana posamezna trgovina. Zdaj se ve, kje se prodajajo igrače, oblačila, v prihodnje pa se bo tudi vedelo, kje je kakšen meni hrane in pijače. Zahteve enih in drugih so različne (od lokacije centra, ambienta do delovnega časa). Vsem ponudnikom hrane ne ustreza enaka lokacija ali višina stropa.
Ekonomika bo druga
Drugačna bo tudi ekonomika centra (najemnine, ročnost najema…); denimo trgovec s hrano si zdaj lahko privošči približno triodstoten strošek z nepremičnino od prometa, trgovec z oblačili 7-odstotnega, gostinec pa deset in več odstotkov.
Stožice imajo potencial
Logično gre torej sklepati, da se bo v novem sparovem centru v Šiški zelo dobro jedlo. V Ljubljani je sicer še ena velika nedokončana trgovska zgodba, na pol zgrajeni trgovski center v Stožicah, ki je v sklopu nogometnega stadiona in dvorane. Čeprav se mnogim zdi zaradi (pre)velikih trgovskih površin v Ljubljani vnaprej izgubljena zgodba, ni nujno, da je temu res tako.
V državah, ker je e-trgovina že močno zarezala v trgovino na drobno, so namreč trgovski centri, ki poleg hrane ponujajo tudi zabavo (prostor za dogodke, kino, fitnes, knjižnico...), še vedno uspešni in jim ne grozi "razrez". Slednje pomeni, da se ne spreminjajo v logistične centre (skladišča), ki jih digitalizirana trgovina najbolj potrebuje, še pocebej blizu mestnih središč.
Stožice so odlična lokacija za takšno dopolnilno ponudbo, saj bo tudi preostali del javnega prostora namenjen rekreaciji. Prostorov za fitnese in dvoran za razne vadbe, ki nujno rabijo parkirne prostore, namreč v Ljubljani že zdaj primanjkuje. Poleg tega je tudi neposredna bližina športnega centra stanovanjsko gosto poseljena, tako je center mnogim dosegljiv tudi s kolesom.

O gostinskih lokalih pišem tudi v članku Kako bolje izkoristiti gostinski lokal?
 
Takšen bo dolgo pričakovani Špar center Šiška.
Decembra 2018...
November 2017...