Čeprav je ne malo pisarn zaradi covida še vedno praznih, imamo enoletne izkušnje z delom in nedelom od doma oziroma še pogosteje s kombinacijo obojega. Kakšno bo pisarniško delo v Sloveniji po korona virusu, je zdaj še prezgodaj reči. Zadnji podatki analitične družbe Leesman na vzorcu več kot 48.000 zaposlenih po vsem svetu pa kažejo, da bi jih le 15% delalo štiri ali pet dni v pisarni, 48% bi jih delalo dva ali tri dni in kar 37% nič ali en dan v tednu.
Pisarniška podjetja, ki spoznavajo, da bi se v večjem obsegu lahko posluževala dela na domu, si morajo pri transformaciji poslovnih procesov predvsem zastaviti vprašanje, kaj v svojih pisarniških prostorih večinoma delajo. Ali zaposleni kličejo stranke, ali se nenehno usklajujejo pri delu za delovno mizo, ali sestankujejo v sejni sobi, sprejemajo goste, ali pa večina tiho sedi za svojim računalnikom in gre s sodelavci ob 12h na kosilo.
Takšen praktičen pogled na pisarniški vsakdan ponudi veliko odgovorov, koliko bi lahko delali od doma, in samo naravo našega dela. Ko vemo, kaj je mogoče iz vidika poslovnih procesov, je treba še ugotoviti, kaj je mogoče s strani zaposlenih. Kakšne pogoje za delo imajo doma, življenjski slog, kako daleč se vozijo, kako si želijo delati?
Trenutek resnice
To sta dve ključni zadevi, potem lahko začnemo razmišljati, kako bi izboljšali poslovne prostore. Glede slednjih zna marsikatero podjetje doživeti tudi trenutek resnice. Če bo čudno veliko zaposlenih želelo delati od doma, je to lahko tudi znak, da se na delovnem mestu ne počutijo dobro in da jim morda lepe in moderne pisarne, na katere je podjetje ponosno, sploh ne ustrezajo. Da ne omenjam starih pisarn v stavbah grajenih pred letom 1990 let. Seveda je tu še drugi dejavnik, medsebojni odnosi oziroma kultura podjetja.
Vse več raziskav kaže, da zaposleni, ki delajo od doma, najbolj pogrešajo službene kolege. Zato tudi strokovnjake za HR čaka veliko dela, da bodo čim boljši medsebojno odnosi in vzdušje v pisarnah. Nepremičnina lahko ponudi dobre pogoje za delo in druženje, vendar dober prostor vedno naredijo ljudje.
Pisarne bodo tekmovale z delom od doma
Dejstvo je, da bodo pisarniški prostori morali tekmovati z delom od doma. Če se v njih zaposleni ne bodo dobro počitili, bodo pač želeli delati od doma. Če jim podjetja to ne bodo omogočala, bodo šli v podjetja, kjer bo to možno.
Znane so prednosti in slabosti ene ali druge variante. Novejše raziskave pa kažejo, kako velik problem pisarniškega dela je zvok. Čeprav se arhitekti zelo trudijo, da bi z materiali in pohištvom čim bolj omejili širjenja zvoka po pisarniških prostorih, to očitno ni dovolj. Med velikimi prednostmi dela od doma se je namreč izkazalo ravno mirno okolje, v katerem je veliko lažje opravljati video konference ali telefonske klice.
Strah pred praznimi pisarnami
Podjetja se bodo na nove razmere odzivala različno, vendar tuji podatki kažejo, da pisarniško delo ne bo več takšno, kot je bilo. Vodstvo marsikaterega podjetja, ki je vložilo veliko denarja v svoje poslovne prostore ali plačuje visoko najemnino, je strah, da bi v ponedeljkih in petkih gledali, kako so prazna. Nekatera podjetja zdaj čakajo, da se prah poleže in gre življenje v stare tirnice, saj so spremembe vedno težke. Znak, da se s slednjimi predolgo čaka, bo, ko bodo iz podjetja začeli odhajati dobri kadri.
Preberite tudi
Kaj bomo v prihodnje še delali v pisarnah
Kako bo korona kriza spremenila stanovanja in hiše