V Ljubljani so se pisarne podražile za četrtino
V Ljubljani je zaznati povišanje cen pisarn v zadnjih treh letih za okoli 25 odstotkov, v Mariboru, Celju, Kopru in Kranju pa so cene v zadnjih letih nespremenjene, izhaja iz letnega poročila Geodetske uprave RS za leto 2017.
Trg
pisarn je potrebno
obravnavati na podlagi
kupoprodajnega kot tudi
najemnega trga, saj
so pisarne v
večjem deležu predmet najemnega trga. Med kupci pisarn so namreč vse
pogosteje investitorji, ki predvsem iščejo zanimiv donos (zdaj od šest do osemodstoten). Za nakup se
veliko hitreje in po višji odločijo, če so v stavbi že najemniki. Prazna stavba
je nemajhen minus in lahko kaže tudi na to, da je z njo iz tržnega vidika nekaj
narobe (cena - kakovost). Dobre pisarne so zdaj namreč v Ljubljani zvečine
zasedene. Lastniki poslovnih nepremičnin si vedno prizadevajo imeti prostore zasedene, sicer so le strošek in izpad prihodka. Lastniki stanovanj imajo drugačno logiko oziroma poglede na svojo nepremičnino. Denimo pri prodaji mora biti ta obvezno prazna.
Več poslov z lokali le v Ljubljani
Pri analizi sila raznovrstnih lokalov
ima GURS veliko težav, saj so velikosti ustreznih
vzorcev zelo majhni.
Kljub temu so ugotovili, da se
obseg prometa lokalov
v Ljubljani nekoliko povečuje, v drugih večjih krajih pa ni zaznati
bistvenih sprememb. Povprečne cene so
v Ljubljani v zadnjih letih okoli 2.000 evrov/m2, sledi Obala
brez Kopra z okoli 1.700 evri/m 2 in Koper z okoli 1.400 evri/m2.
Pri lokalih je bistvena mikrolokacija,
analitično pa je kolikor toliko dobro možno ovrednotiti lokale v trgovskih
centrih. Tam je jasno, koliko ljudi pride v center in zakaj. Pri vseh drugih
lokalih je bistveno več tveganih predpostavk, kako se bodo obnesli za posamezen posel oziroma dejavnost.
Trg poslovnih nepremičnin se spreminja
V zadnjih treh letih od leta 2015 do
leta 2017 glede na število parcel beležijo najvišje rasti prometa zemljišča za
gradnjo stavb in sicer okoli 36-odstotno, glede na prodane površine pa okoli 30-odstotno.
Sledijo hiše z okoli 33-odstotnim
povečanenjem prometa. Promet
s kmetijskimi zemljišči
glede na prodano
število parcel beleži 25, glede na površine pa okoli 10-odstotno
rast. Sledi promet s stanovanji, garažami in gozdnimi zemljišči glede na
število prodanih parcel z okoli 18-odstotno rastjo. Najnižjo rast z okoli sedmimi
odstotki beleži promet s poslovnimi nepremičninami, kar je pričakovano glede na
precejšnjo rast najemnega trga poslovnih nepremičnin, menijo na GURS.
Slovenski trg poslovnih nepremičnin
se spreminja v smeri razvitih trgov. Tam se storitvena podjetja ne ukvarjajo s svojimi
nepremičninami, temveč osnovnim poslom. V zadnjem času težijo k kratkoročnim
najemom, saj želijo biti fleksibilna in optimizirati stroške s poslovnimi
prostori.
Dve tretjine trga za bivanje
Lani sta bili sicer dve tretjini
vseh vrednosti prometa
z nepremičninami realiziranih
s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja
in hiše), 15
odstotkov s poslovnimi
nepremičninami (pisarniški prostori,
trgovski, storitveni in
gostinski lokali ter
industrijske nepremičnine), 10
odstotkov z zemljišči
za gradnjo, tri odstotke s
kmetijskimi in gozdnimi zemljišči skupaj in šest odstotkov z vsemi ostalimi
vrstami nepremičnin skupaj.
Preberite tudi:
 |
| V Sloveniji se zdaj pisarne dražijo le v Ljubljani. |
