V Ljubljani so se pisarne podražile za četrtino


V  Ljubljani  je  zaznati  povišanje  cen  pisarn  v  zadnjih  treh  letih  za  okoli  25 odstotkov,  v Mariboru, Celju, Kopru in Kranju  pa so  cene  v  zadnjih  letih  nespremenjene, izhaja iz letnega poročila Geodetske uprave RS za leto 2017. 

Trg  pisarn  je  potrebno  obravnavati  na  podlagi  kupoprodajnega  kot  tudi  najemnega  trga,  saj  so  pisarne  v  večjem deležu predmet najemnega trga. Med kupci pisarn so namreč vse pogosteje investitorji, ki predvsem iščejo zanimiv donos (zdaj od šest do osemodstoten). Za nakup se veliko hitreje in po višji odločijo, če so v stavbi že najemniki. Prazna stavba je nemajhen minus in lahko kaže tudi na to, da je z njo iz tržnega vidika nekaj narobe (cena - kakovost). Dobre pisarne so zdaj namreč v Ljubljani zvečine zasedene. Lastniki poslovnih nepremičnin si vedno prizadevajo imeti prostore zasedene, sicer so le strošek in izpad prihodka. Lastniki stanovanj imajo drugačno logiko oziroma poglede na svojo nepremičnino. Denimo pri prodaji mora biti ta obvezno prazna.

Več poslov z lokali le v Ljubljani

Pri analizi sila raznovrstnih lokalov ima GURS veliko težav, saj so velikosti  ustreznih vzorcev  zelo  majhni.  Kljub temu so ugotovili,  da  se  obseg  prometa  lokalov  v Ljubljani nekoliko povečuje, v drugih večjih krajih pa ni zaznati bistvenih sprememb. Povprečne  cene   so  v  Ljubljani  v zadnjih letih okoli 2.000 evrov/m2, sledi Obala brez Kopra z okoli 1.700 evri/m 2 in Koper z okoli 1.400 evri/m2.
Pri lokalih je bistvena mikrolokacija, analitično pa je kolikor toliko dobro možno ovrednotiti lokale v trgovskih centrih. Tam je jasno, koliko ljudi pride v center in zakaj. Pri vseh drugih lokalih je bistveno več tveganih predpostavk, kako se bodo obnesli za posamezen posel oziroma dejavnost.

Trg poslovnih nepremičnin se spreminja

V zadnjih treh letih od leta 2015 do leta 2017 glede na število parcel beležijo najvišje rasti prometa zemljišča za gradnjo stavb in sicer okoli 36-odstotno, glede na prodane površine pa okoli 30-odstotno. Sledijo hiše z  okoli  33-odstotnim  povečanenjem  prometa.  Promet  s  kmetijskimi  zemljišči  glede  na  prodano  število  parcel  beleži 25, glede na površine pa okoli 10-odstotno rast. Sledi promet s stanovanji, garažami in gozdnimi zemljišči glede na število prodanih parcel z okoli 18-odstotno rastjo. Najnižjo rast z okoli sedmimi odstotki beleži promet s poslovnimi nepremičninami, kar je pričakovano glede na precejšnjo rast najemnega trga poslovnih nepremičnin, menijo na GURS.
Slovenski trg poslovnih nepremičnin se spreminja v smeri razvitih trgov. Tam se storitvena podjetja ne ukvarjajo s svojimi nepremičninami, temveč osnovnim poslom. V zadnjem času težijo k kratkoročnim najemom, saj želijo biti fleksibilna in optimizirati stroške s poslovnimi prostori.

Dve tretjine trga za bivanje


Lani sta bili sicer dve  tretjini  vseh  vrednosti  prometa  z  nepremičninami  realiziranih  s  stanovanjskimi  nepremičninami  (stanovanja  in  hiše),  15  odstotkov  s  poslovnimi  nepremičninami  (pisarniški  prostori,  trgovski,  storitveni  in  gostinski  lokali  ter  industrijske  nepremičnine),  10  odstotkov  z  zemljišči  za  gradnjo, tri odstotke s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči skupaj in šest odstotkov z vsemi ostalimi vrstami nepremičnin skupaj.

Preberite tudi:  

V Sloveniji se zdaj pisarne dražijo le v Ljubljani.