V enem najbolj sodobnih urbanistično načrtovanih mest je videti marsikaj. Gre za kitajsko mesto Shenzhen, ki je v tridestih letih zraslo v 13 milijonsko mesto. Slednje je sicer znano tudi kot svetovno tehnološko središče (predvsem za hardware).
Ali bomo v prihodnosti imeli takšna velika mesta, ne vem, glede varstva okolja pa so zagotovo najbolj smiselna. Če želimo pozidati čim manj prostora in imeti čim več narave, potem nam preostane le strnjena gradnja v višino. Z gosto poseljenostjo prebivalstva se namreč okolju naredi manjša škoda, kot z raztreseno poseljenostjo, kjer poleg vsega v vsaki hiši prižgejo kamin, z avtom pa se vozijo v trgovino in službo. Dober javni promet pa se zaradi majhnega števila prebivalcev oziroma potnikov enostavno ne izplača.
Visoke stolpnice in parki
V Shenzhenu že iz letala najbolj v oči padejo številne zelene površine v ožjem središču mesta. Pozneje ugotoviš, da so parki pogosto"podkleteni" s številnimi lokali in trgovinami. Takšna so tudi vozlišča metroja.
Tako ima mesto več kot 1.300 skrbno načrtovanih parkov, ki jih obdajajo visoke stolpnice. Njihova višina je zvečine okoli 30 nadstropij. Postavljene so zelo gosto, zato pa imajo prebivalci v bližini park, kjer preživljajo prosti čas. In to dobesedno, igrajo razne igre, plešejo, pojejo, gojijo rastline, v parkih so fitnesi, tekaške steze, seveda igrala za otroke.
Transport
Ker je mesto "novo", je bilo veliko lažje zasnovati prometno infrastrukturo. Široke pretočne ceste, pločniki, moderen metro... Največja težava so številni mopedi, ki se po azijsko vozijo povsod in v vse strani. Že dolgo so dovoljeni le električni, zato so zaradi neslišnosti še večja nadloga. Kolikor sem razbral iz lokalne televizije, je to velika težava tudi za domačine in jo poskušajo rešiti.
Razliko med starim in novim hitro opaziš, če se odpraviš v sosednji Hong Kong. Tam te pričakajo s pločevino zatrpane ozke ulice in smrdeči angleški duoble decker busi. V Shenzhenu je večina avtomobilov, majhnih in velikih, električnih.
Podnebne spremembe
Kitajci dobro vedo, kako je imeti onesnažen zrak, ko si ti smog več tednov ne dvigne iz mesta. Zato so res veliko naredili na področju varstva okolja. V Shenzhenu mi v februarja nič ni smrdelo, podobno izkušnjo sem imel leta 2018 v Pekingu in Shanghaiu.
Morda tudi nekaj sreče z vremenom, ampak mesta so bolj zelena, kot je naša zelena Ljubljana. Kjer je le mogoče, zasadijo rastline, vse več tudi po samih stavbah. V Shenzhenu imajo še ogromno cvetja. Ob dolgih kilometrih avenij rastejo rože. Ne vem, kako je z njimi v poletni vročini, februarja pa so na polno cvetele.
Izjemne stavbe
Tako kot v nekaterih drugih azijskih in arabskih mestih so tudi v Shenzhenu izjemne stavbe in arhitektura. Najvišja meri 599 metrov, na vhodu pa je mogoče prebrati, da je njen bivalni del še vedno najvišji na svetu.
V oči mi je padla posrečena izraba letnega olimpijskega bazena. Pozimi je seveda zaprt, vendar imajo v njem lepo urejen otroški park.
Na mesto krompirja so na kile telefoni
Shenzhen velja za kitajsko silicijevo dolino. Težko si je predstavljati, da je na kupu lahko toliko telefonov, kamer, led svetil, čipov, dronov, polnilcev, slušalk... Od tu izhajajo tudi podjetja Tencent (socialni mediji), največji proizvajalec dronov na svetu DJI in telekumunikacijski podjetji Huawei in ZTE.
Na znanih elektronskih tržnicah se elektronika prodaja kot pri nas solata, počen zaslon telefona pa vam ulični mehaniki popravijo v eni uri. Podobno, kot našim gospem čevljar popravlja odpadlo peto.
Drug svet
Težko si je predstavljati Kitajsko, če jo ne obiščeš. Sam sem razen kitajskega zidu obiskal samo mesta. Podeželje sem videl samo iz vlaka pri 360 km/uro. V Shenzhenu sem se veliko vozil z metrojem in hodil po mestu in ljudje so se mi bili videti zelo ok. Tako rekoč ni vinjenih, omamljenih ali debelih ljudi. Na metroju si izjemen čudak, ampak res izjemen, če ne gledaš v telefon. Dobesedno vsi gledajo v telefon, četudi so stari 80 let. Ker je vse digitalizirano in brez telefona ne moreš plačati niti frizerja, so na telefonih tudi starejši. V mestu tudi ni brezdomcev.
Kot ljubitelju arhitekture mi je bilo še posebej všeč, da tudi grafitov ni.
Preberi tudi: