Plusi in minusi starih in novih stanovanj
Kaj vam v poštni predal prinaša nova izdaja newsletterja Nepremičnine.
Kakšne izkušnje z bivanjem v starejših (socialističnih) in novejših (postsocialističnih) večstanovanjskih naseljih imajo prebivalci? Kot je na dnevu ZAPS na sejmu Ambient in dom plus povedal Boštjan Kerbler iz Urbanističnega inštituta RS so o tem anketirali 700 prebivalcev Ljubljane in Maribora.
Raziskava je pokazala, da so v starejših soseskah bolj zadovoljni z razporeditvijo in številom sob, kakovostjo gradnje, bližino šol, vrtcev, trgovin, javnim prometom, manj pa so zadovoljni z energetsko učinkovitostjo in smetarnicami. V novih stavbah so bolj zadovoljni z notranjo ureditvijo (dvigali), zunanjim izgledom, vzdrževanjem, manj pa s slabo zvočno izoliranostjo. Zanimivo, da so manj zadovoljni tudi s sodobnim tlorisom (z enim velikim prostorom).
Za novejša naselja tako inštitut priporoča dovolj velike odmike med objekti in večjo pozornost skupnim prostorom (površinam) za druženje. Za starejše pa vgradnjo dvigal, vhodne klančine, energetsko sanacijo in preureditev ne funkcionalnih skupnih prostorov.
Prebivalci tako novih kot starejših naseljih zvečine niso naklonjeni ograjevanju soseske. Investitorji naj zato preverijo, ali si stanovalci dejansko želijo biti ograjeni.
Kako se stanovalci družijo
Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) je naredil raziskavo, kako prebivalci Novega Brda v Ljubljani koristijo prostore za druženje. Stanovanjski sklad RS (SSRS) je v svojem delu novega naselja družabni prostor umestil v vsak blok posebej, medtem ko je Ljubljanski stanovanjski sklad povsem na rob svojega dela naselja postavil vrtni paviljon. Čeprav so v prvem primeru prostori bolje zamišljeni, pa je v praksi bolje zaživel od središča naselja oddaljen paviljon. SSRS se namreč ne ukvarja s temi prostori in so zvečine že zaprti. Nauk zgodbe je, da še zdaleč ni dovolj zgolj zgraditi takšne prostore. Z njimi se je namreč treba ukvarjati in zanje že pri samem snovanju predvideti program dejavnosti.
Različna svetova regulacije in prakse
Zgornja polovica slike je bila v Novem Mestu kaplja čez rob, da ne pustijo več ravnih streh. Te namreč preveč kvarijo tradicionalni izgled in arhitekturo naselij. Na strokovnem posvetu »Prostorski izvedbeni pogoji v prostorskih aktih – gonilo ali cokla urejenosti prostora«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor, je bila zaključna misel, da samega načrtovanja prostora nimamo preveč, na novo pa bi morali osmisliti regulacijo. Pri nas enostavno ni zaupanja med projektanti (investitorji) in tistimi, ki pišejo predpise ter odločajo o dovoljenjih. "Premalo imamo razumevanja konteksta prostora, ki ga celo umetna intelegenca bolje razume," je bil slikovit Izidor Jerala iz občine Novo Mesto. Spodnji del slike je namreč izrisala AI.
Premajhna ponudba "poceni" vikendov
Na Hrvaškem je bilo v prvih devetih mesecih letos zabeleženih 13 odstotkov manj prodaj nepremičnin kot v enakem obdobju lani. Čeprav številke kažejo na rahlo upočasnitev, trg ostaja dinamičen, z jasnimi znaki spreminjanja nakupnih navad, v svoji analizi ugotavljajo v agenciji Opereta. »Ta trend je posledica kombinacije dejavnikov: ohlajanja nepremičninskega trga v državah, iz katerih prihaja največje število kupcev, višjih obresti v evro območju in znatnega dviga cen hrvaških nepremičnin,« meni Boro Vujović, direktor Operete. »V ponudbi ni dovolj nepremičnin, ki bi ustrezale proračunom tujih kupcev. Na obali so najbolj iskane nepremičnine do 500.000 evrov, vendar je teh na voljo zelo malo. Za razliko od prejšnjih let je zdaj bistveno manj kupcev z velikimi proračuni, denimo nad milijon evrov.«
Za spomin
Ne zgodi se pogosto, da bi izgorela tako visoka stavba. V Zagrebu je minule dni zgorel 67 metrov visok nebotičnik Vjesnik, ki je bil desetletja simbol modernističnega optimizma prestolnice. Stavbo je po natečajnem projektu iz leta 1957 zasnoval arhitekt Antun Ulrich, gradnja pa je trajala celih devet let. Ob dokončanju leta 1972 je bila ena najsodobnejših poslovnih stavb v Evropi. Navdih zanjo je arhitekt črpal iz ameriških poslovnih stavb, zlasti od nebotičnika Lever House v New Yorku. Zaradi svoje značilne fasade iz odsevnega stekla v rjavih tonih, ki je odbijala toploto, a prepuščala svetlobo, se ji je reklo »Čokoladni stolp«. V njej je bilo nekoč okoli dvajset časopisnih hiš. To je bil največji časopisni založnik v nekdanji Jugoslaviji. Od njega je tudi ostal le spomin.
🚧Mineva 80 let od ustanovitve gradbenega podjetja Gradis. Na fotografski razstavi pred Muzejem novejše in sosobne zgodovine si lahko ogledate njegovo zapuščino. Na sliki je gradnja Bernardina v Portotožu.
POKROVITELJ
Preberite tudi:
Cene novih stanovanj
Kje se bodo gradila nova stanovanja
Končno tudi dostopnejša stanovanja
Med najdražjimi vilami v Ljubljani
