Nova stanovanja so lahko tudi prazna

Eurostat je objavil primerjavo cen nepremičnin in najemnin v EU od leta 2010. Stanovanjske nepremičnine so se v enajstih letih podražile za 31 odstotkov, cene najemnin pa so višje za nekaj več kot 15 odstotkov. 

Denimo v Avstriji so nepremičnine dražje za 85 odstotkov, na Hrvaškem pa za dobrih 20 odstotkov, kar je sicer nekaj manj kot pri nas. V prvem letošnjem četrtletju je bila rast cen najvišja od konca leta 2006, v medletni primerjavi pa so se stanovanja podražila za 5,8 odstotka.

Cene gredo po svoje

Zanimiv je razkorak med cenami in najemnina, ki se je začel dogajati po okrevanju po finančni krizi iz leta 2008. Višina oziroma rast najemnin je stabilna in nekako sledi gospodarskim razmeram in razpoložljivemu dohodku ljudi. Cene najemnin so obrale svojo pot, kar gre predvsem pripisati denarni politiki centralnih, ki z nizkimi obrestmi in visoko likvidnostjo bančnega sistema skušajo zagotoviti gospodarsko rast.

Stranski učinek takšne monetarne politike je gibanje cen nepremičnin, slednje se vse bolj spreminjajo v neko zakladnico denarja oziroma naložbo. Zaradi nizkih obresti se denar iz bančnih vlog seli v nepremičnine, saj gre zvečine za najbolj konservativne vlagatelje, ki poleg bankam zaupajo "le" še nepremičninam. Delnice ali celo kriptovalute so za njih preveč tvegane naložbe.

Zaradi nizkih obresti so seveda ugodni tudi krediti, tako glede samih obresti kot tudi drugih pogojev (višine hipoteke), saj se banke otepajo presežne likvidnosti. Hipotekarni krediti prebivalstvu so tudi za njih zdaj dober posel, saj je tveganje neodplačevanja precej nizko. V krizi kvečjemu pride do podaljševanja ročnosti ali moratorija, medtem ko slaba posojila podjetjem končajo v bolj ali manj slabih terjatvah in stečajih.


Stanovanja so prazna

Kupci stanovanj, predvsem dražjih, si zdaj ne belijo preveč glave s tem, ali jih bodo uspeli donosno oddati. Če so jih kupili brez dolga, so stanovanja lahko tudi prazna. Bistveno je, da so prihranke umaknili od bančnih ležarnin in se znebili strahu pred morebitno inflacijo.

Kupci nepremičnin (tudi poslovnih nepremičnin), ki vzamejo bančno posojilo, pa računajo, da bo najemnina zadostovala za mesečni obrok odplačila kredita. Če je financiranje poceni, ker so bančne obresti nizke, potem zadostuje tudi toliko nižja najemnina.

Pri nas še ni tako hudo

Podatki Eurostata kažejo, da se povečini Evrope stanovanja dražijo še bistveno bolj kot pri nas. Očitno je ta naložbeni vidik nakupa nepremičnin tam še toliko bolj izrazit, kar je po svoje logično, saj je porazdelitev kapitala bolj ne enakomerna. Z drugimi besedami, več kapitala ima manj ljudi, in slednji toliko več vlagajo v nepremičnine. Druge naložbe (delniški trgi) so namreč ravno tako pregrete.

Centralne banke so se počasi začele zavedati tudi "inflacije cen" nepremičnin, ki jo s svojo denarno politiko povzročajo. Za začetek so jo začele meriti, neizbežni naslednji korak bo iskanje tehnike spuščanja nepremičninskega balona. Zvišanje obresti in zmanjševanje likvidnosti ima namreč na drugi strani negativen vpliv na poslovanje gospodarstva.

Nepremičnine so očitno vse bolj monetarni pojav in vse manj demografski ali družbeni.


Preberi tudi:

Kje se bodo gradila nova stanovanja

Cene stanovanj v Ljubljani

Ali so zdaj nepremičnine precenjene