Razlike med cenami rabljenih stanovanj po Ljubljani niso tako velike, kot bi jih glede na razne "izjemne" lokacije pričakovali. Razlike seveda so, po mediani največ 30-odstotne, ne pa krat dva ali kaj podobnega, kar kaže na razmeroma usklajen razvoj mesta.
Geodetska uprava RS (GURS) je v novem Poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020 Ljubljano glede na značilnosti trga in ravni cen stanovanjskih nepremičnin razdelili na 15 lokalnih analitičnih območij (LAO), povprečne cene pa je zamenjala z bolj objektivno mediano.
Drugačna cenovna razmerja so pri novogradnjah, vendar gre tu za manjši analitičen vzorec (tudi evidentiranje poslov je slabše, kot pri nepremičninah prodanih z davkom na nepremičnine) in se pozna že vsak posamezen objekt.
Novogradnje
Realizirane cene novih stanovanj, ki so obdavčene z DDV, so se lani gibale od najvišjih v Centru (6.800 €/m2) in vila blokih na Viču (do 6.000 €/m2) do najnižjih v Šiški, Črnučah in Sostrem (2.800 €/m2). Povprečna cena novega stanovanja v Ljubljani je bila sicer lani 3.200 €/m2 (z DDV, brez upoštevanja garaž oziroma parkirnih prostorov), kažejo podatki GURS.
Kje se lastniki najhitreje menjajo
Za prodajo stanovanja se je lani največ ljudi odločilo na analitičnem območju industrijske cone Šiška (lastnika je zamenjalo dobrih 10 odstotkov vseh stanovanj), kar je verjetno povezano tudi s številnimi novogradnjami in manjšim analitičnim fondom stanovanj. Med kupci novih stanovanj v tem delu Šiške so namreč verjetno tudi lastniki bližnjih starejših stanovanj, ki se želijo preseliti v večje oziroma manjše stanovanje.
Za pogostejšo prodajo so se lani odločili predvsem lastniki stanovanj v južnem delu Ljubljane. Ali obstajajo kakšni posebni razlogi za to, je za zdaj težko sklepati. Počakati bo treba na več podatkov.
Vse skupaj je bilo sicer lani po podatkih GURS v Ljubljani prodanih 2.316 stanovanj ali 2,41% odstotka vseh stanovanj.
Primerljive nepremičnine
GURS je lani na novo oblikoval svoja analitična območja, v katerih je po cenah in značilnostih združil nepremičnine. Glede na prejšnjo razdelitev nepremičninskega trga ima zdaj po toliko letih več podatkov, zato je ta sprememba dobrodošla, saj so analize kakovostnejše.
Hribi dražji od morja
Cene stanovanj na Obali niso več na drugem mestu za Ljubljano, temveč tudi za Alpskem turističnem območjem, kažejo podatki iz letnega poročila GURS. Cene stanovanj v glavnem mestu so daleč najvišje, srednja cena stanovanja v večstanovanjski stavbi je bila lani za slabih 70 odstotkov višja kot na ravni Slovenije in se je tako že povsem približala meji 3.000 €/m2.
Precej nad slovenskim povprečjem so še cene stanovanj na Alpskem turističnem območju, ki vključuje tudi Kranjsko goro, Bled in območje Bohinjskega jezera (srednja cena stanovanja je bila tu lani 2.740 €/m2), na območju Obale s Koprom, Piranom, Portorožem, Izolo in Ankaranom pa 2.500 €/m2.
Razlike po Sloveniji so sicer vse večje, zdaj je razmerje že trikratno. Če se bo nadaljeval trend nakupovanja nepremičnin kot naložbe ali kot nakup druge (tretje) nepremičnine, potem bomo imeli vse bolj različne nepremičninske svetove po Sloveniji.
Preberite tudi:
Nova stanovanja so lahko tudi prazna
Kje se bodo gradila nova stanovanja
Ali so zdaj nepremičnine precenjene