O tem, koliko imamo v Sloveniji praznih stanovanj, krožijo različne ocene in analize. Eno od njih je nedavno na srečanju Rotary kluba Logatec predstavil Roman Rener iz Geodetskega inštituta.
Analitiki so v metodologiji raziskave upoštevali različne kriterije, da bi se čim bolj približali dejanskemu stanju. Pravih podatkov, koliko stanovanj je praznih, namreč ni. Četudi nihče ni prijavljen na naslovu nepremičnine, nekdo lahko živi v njej, lahko je sorodnik ali najemnik brez najemne pogodbe oziroma prijave.
Tako se (ne)zasedenost stanovanj lahko ugotavlja le prek nekaterih posrednih indicev oziroma podatkov, ki ne dajo povsem jasnega odgovora.
Ko so avtorji prečesavali različne baze podatkov, so denimo upoštevali tudi porabo vode, pri
vikendih pa, ali je kdo prijavljen na tem naslovu.
Koliko stanovanj je sploh uporabnih
Pri tem se pojavi tudi vprašanje, v kakšnem stanju so domnevno prazna stanovanja, ali so sploh uporabna za bivanje, in bi lahko ublažila sedanje pomanjkanje stanovanj na trgu. Nekatere nepremičnine namreč propadajo in ne ustrezajo več definiciji bivanjske enote.
Avtorji raziskave so tako izločili 50.000 stanovanj, ki v zadnjih 50 letih niso bila obnovljena in za katere so predpostavili, da niso uporabna za bivanje. Seveda tudi podatki v registru stavb glede obnovitvenih del niso povsem točni, saj jih sporočajo lastniki nepremičnin.
Rezultati
Iz rezultatov analize se hitro vidi, da je največ praznih stanovanj v turističnih krajih (Piran, Kranjska gora, Bovec), kar je seveda povezano z vikendi. Bolj so povedni rezultati za druge bolj primerljive kraje.
Prazna stanovanja
Prazne hiše
Strah pred oddajanjem
Nedavno je začela delovati Javna najemna služba Stanovanjskega sklada, ki lastnike praznih stanovanj opogumlja k varni oddaji nepremičnine. Zanimivo bo videti, kakšne rezultate bo ta prinesla.
Zanimanje lastnikov nepremičnin bo precej odvisno od pogojev, ki jim jih bo ponudil sklad, predvsem višine najemnine. Če bo ta prenizka, potem tudi brezskrbno oddajanje (sklad bo v celoti prevzel upravljanje stanovanja) ne bo prepričalo lastnike.
Tu bi sklad (država) morda lahko poskusil tudi s subvencijo, z drugimi besedami, sam bi imel s to najemno službo izgubo, ki bi jo pokrival iz drugih finančnih virov. Če bi na ta način lahko občutno povečal svoj fond najemnih stanovanj, bi bilo to smiselno. Vsaj dokler ne bo zgrajeno dobolj najemnih stanovanj v lasti stanovanjskih skladov.
Davek
Na koncu seveda ostane najbolj učinkovit ukrep, davek na nepremičnine, s katerim bi lahko vplivali na število praznih stanovanj. Vendar pa je politična volja za njegovo uveljavitev res zelo malo verjetna. Večina Slovencev je lastnica nepremičnin, zato jim ustrezajo sedanja nizka obdavčitev in razmere na nepremičninskem trgu (visoke cene). Za to politiki ne upajo drezati v to področje.
Preberite tudi:
Preurejanje stanovanja za nove čase
Precenjenost stanovanj vse bolj očitna
Nova stanovanja so lahko tudi prazna