Kako zaposlene brez prisile spraviti nazaj v pisarne

Tudi pri nas verjetno ni malo podjetij, ki se soočajo s težavo, da jim zaposleni želijo delati od doma več, kot bi si vodstvo želelo. V ZDA se nekatera najbolj znana podjetja celo zatekajo k prisili.

Svobodo prožnosti dela si običajno jemljejo najboljši in deficitarni kadri, ki imajo napram delodajalcu tudi večjo moč. Covid je razkril, da ne majhnemu številu zaposlenih enostavno ustreza delo zunaj prostorov podjetja, vprašanje je le, če svoje želje lahko tudi uresničijo. 

Številke so jasne

Zadnji podatki nemškega ekonomskega inštituta IFO kažejo, da se je v Nemčiji odstotek ljudi, ki delajo od doma, ustalil pri 25. Po napovedih bo takšen ostal tudi na dolgi rok. Za primerjavo, v ZDA 30 odstotkov zaposlenih dela od doma. Gre za povprečje celotnega gospodarstva, medtem ko so odstotki v posameznih storititvenih dejavnostih tudi vsa tja do 70.


Iskanje ravnovesja

Hibridno delo je postalo realnost (celo v javni upravi), a njegovih variant je veliko. Podjetja so namreč različna tako glede dejavnosti, procesov dela, kulture kot tudi kadrovskih značilnosti zaposlenih. Vsako zase mora najti ravnovesje vseh deležnikov in učinkovitosti dela.

Kako se izogniti prisili

Da vodstvo podjetja ob gledanju praznih pisarn, začne zaposlene z različnimi prijemi ali celo grožnjami siliti v prisotnost na delovnem mestu, seveda ni dobra rešitev. To si lahko "privošči" le najbogatejši zemljan Elon Musk, ki je zaposlenim zagrozil z odpovedjo zaposlitve, če se ne vrnejo v službo. 

Trije nasveti za prijazen način:

  1. Prvi morajo biti na delovnem mestu vodilni kadri in tako biti zgled preostalim zaposlenim. Obojim je interes, da se vidijo in izmenjajo vsaj nekaj besed, če že ne kakšno pohvalo za opravljeno delo. Vodstvo podjetja mora pogosteje iz svojih pisarn med zaposlene. Slednji lahko sami sedijo tudi doma.
  2. Ugotovite, kaj je zaposlenim najbolj všeč na delovnem mestu. Ali so to prijetne pisarne, sestanki, izmenjava znanja, skupno kosilo v jedilnici..., in vse to še okrepite.
  3. Prepričajte se, da imajo zaposleni na delovnem mestu vse potrebno za delo, tehnološko opremo, ustrezne prostore, medsebojno pomoč. 

Prazne pisarne so drage

Strošek poslovnih prostorov je vse prej kot zanemarljiv, še posebej če bodo stroški energije in s tem gretja oziroma hlajenja ostali visoki tudi na dolgi rok. Zato je zdaj čas, da podjetja sprejmejo dolgoročno politiko glede prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu. Dolgoročne posledice covida so znane, zato ni več razlogov za odlašanje.

Od nje je tudi odvisno, koliko in kakšne poslovne prostore podjetje potrebujete. Če se odločite za čim večjo prisotnost zaposlenih v podjetju, potem morate zagotoviti kakovostne prostore.

Če prisotnost ni smiselna oziroma potrebna za uspešno poslovanje podjetja, potem se gre v zmanjševanje površine prostorov in stroškov z nepremičnino.


Preberite tudi:

Kaj bomo v prihodnje še delali v pisarnah

Veliko jih bi najraje delalo doma

Presenetljivo veliko Slovencev bi delalo od doma

Preurejanje stanovanja za po covidne čase