Kaj bomo v prihodnje še delali v pisarnah

Kakšna je zaradi covid izkušnje prihodnost pisarn? Mnenja in napovedi so še zelo različna, vse pa kaže na uveljavitev hibridnega modela, ki bo posledica uveljavitve dela od doma.

Lahko se prepričuješ, da vsako resno podjetje lahko dela le v pisarnah in da bo po koncu korona krize tako, kot je bilo pred njo, lahko pa razmišljaš, kako s preureditvijo prostorov in optimizacijo dela od doma izboljšaš produktivnost ter zadovoljstvo zaposlenih v vse bolj verjetni novi normali. Dilema, ki zaradi trdovratnosti korona virusa razjeda vse več podjetij.

Podjetjem, ki poslujejo v svojih poslovnih prostorih, se s to odločitvijo niti še ne mudi tako zelo, saj jih strošek nepremičnine ne bremeni na način mesečnega plačevanja najemnine. Drugače je z najemniki, ki so pred sklepanjem (obnavljanjem) najemne pogodbe, in lastniki nepremičnin, ki so odvisni od potreb svojih najemnikov in morajo ponujati zanimive poslovne prostore. Zato je prihodnost prostorov, ki so na najemnem trgu, zdaj bolj na prepihu.

Kaj spremeniti

Kot kaže pisarniško delo ne bo več takšno, kot smo ga bili vajeni doslej, saj mu bo treba dodati tudi delo na daljavo. Pisarne bo treba narediti učinkovite za hibridni model in ne za delo od osme do 16. ure. V njih bodo svoje mesto imeli tudi freelancerje, pogodbeni sodelavci. 

Da morajo biti pisarniški prostori zasnovani čim bolj fleksibilno in večnamensko, je bilo jasno že pred izbruhom koronavirusa. Zaradi narave in omejitev virusnih časov pa se je namenskost samo še razširila. Pisarne lahko postanejo službeni mehurček. Če lahko zaposleni po koncu delovnega dne kar v prostorih podjetja spijejo pivo in ne gredo v lokale, se zmanjša možnost okužbe zaposlenih. Predvsem mlajša podjetja imajo sicer že nekaj časa tudi prostor za zabavo in neformalna druženja.

Mobilno pohištvo in stene omogočajo hitro pripravo večjega prostora za izobraževanje ali srečanja s poslovnimi partnerji. Vse več podjetij rabi tudi snemalni studio, možnosti za rekreacijo in še kaj bi se našlo. Stol, miza in sejna soba niso več dovolj.

Kaj narediti z delom od doma

V prvem valu epidemije kornavirusa je bila uspešnost dela od doma veliko presenečenje. Resnici na ljubo tudi pričakovanja niso bila velika, saj je prevladovalo prepričanje, da "resna" firma ne more imeti dela od doma. Trende poslovnih prostorov postavljajo velike firme in najbolj znane ameriške firme (Apple, Facebook, Twitter...) zdaj celo propagirajo delo na daljavo, čeprav imajo nove in impozantne kampuse za svoje zaposlene. 

Dejstvo je, da je model dela na daljavo še v plenicah in da je v prihodnjih letih pričakovati njegov hiter razvoj na vseh področjih, od same tehnološke podpore do HR znanja. Virtualni svet omogoča veliko stvari, zato je vrnitev v staro pisarniško delo malo verjetna.

Raziskave

Kako veliko se zdaj razmišlja o tem, kako naprej, kažejo tudi številne raziskave o uspešnosti dela od doma. Iz njih izhaja, da je za uspešnost te oblike dela ključno, v kakšnih pogojih zaposleni delajo doma. Najbolj produktivni so tisti, ki doma imajo poseben prostor za delo, najmanj pa tisti, ki delajo kjer koli v stanovanju in nimajo niti stalnega mesta v večnamenskem prostoro (dnevni sobi). Slednji bi zvečine tudi raje delali v službi. Medtem ko so zaposleni, ki imajo doma svojo pisarno, bolj zadovoljni, če lahko delajo doma kot pa v službi.

Pomembno je tudi, kako kompleksno delo opravlja posameznik. Ali ima samostojno kreativno delo ali pa različna dela, ki jih spremljajo tudi pogosti in nenačrtovani sestanki. Za slednje je še v poslovnih prostorih težko ustvariti optimalne prostore. Zato je treba že pri kreiranju dela za posamezne zaposlene razmišljati, kakšno bo tudi njihovo delovno okolje.

Za delo od doma so najbolj primerni zaposleni, ki imajo doma dobre pogoje za delo in ne opravljajo kompleksnih del.

Po anketi raziskovalne družbe Leesman, ki razpolaga z največjo globalno bazo podatkov o delovnih okoljih:

  • 23 odstotkov zaposlenih opravlja individualno delo,
  • 42 odstotkov zaposlenih ima do deset različnih aktivnosti (načrtovane in nenačrtovane sestanke, telefonske pogovore, timsko delo),
  • 21 odstotkov zaposlenih ima do 15 aktivnosti (učenje od sodelavcev, zaupne sestanke, neformalne pogovore),
  • 14 odstotkov zaposlenih ima zelo kompleksno delo (uporaba posebne tehnologije, velika srečanja s poslovnimi partnerji).

Gre za povprečja, ki pa so dobro izhodišče za razmišljanje za posamezne dejavnosti in podjetja. Nekatera podjetja sploh niso primerna za obliko dela od doma, večina pa bo vendarle iskala svoje optimalno mesto v hibridnem modelu.

Konkurenca

Ne glede na vse bodo morale biti pisarne v prihodnje bolj domišljene, sicer bodo zaposleni raje delali doma, kot pa se vsak dan vozili v službo. Zato je dobro, da podjetje redno spremlja želje in potrebe zaposlenih. Številni bodo želeli delati od doma vsaj en dan, če ne dva v tednu že zaradi spremembe rutine. Podjetja bodo morala ugotoviti, kje so posamezni zaposleni najbolj produktivni in komu ponuditi tudi možnost od doma. Za podjetja so na daljavo dosegljivi tudi kadri, ki se nočejo seliti v mesto sedeža podjetja in jih v klasičnem modelu pisarniškega dela ne morejo imeti. Običajno so to najboljši kadri, ki si lahko izbirajo delodajalca.

Zato je treba čim prej vzpostaviti ustrezen hibridni model poslovanja. Vendar tudi v tem modelu ostajajo poslovni prostori zelo pomembni, seveda pa morajo resnično ponujati tisto dodano vrednost, ki jo delo doma ne more zagotoviti (odlično tehnološko podporo, možnosti fizičnega komuniciranja).

Prenova prostorov

V številnih pisarnah bodo potrebni gradbeni posegi. Kako obsežni in zahtevni bo odvisno virusnih razmer. Skrbi povzročajo centralni prezračevalni sistemi, ki jih ni enostavno nadgraditi, saj filtri težko zaznajo majhne viruse. Razne naprave za razkuževanje, brezstično dotikanje vrat, senzorji za zaznavanje zasedenosti prostorov in gibanja so lažje rešljive težave, malo težji so dvigala...

Prazne pisarne

Na Manhattanu, zibelki poslovnih mestnih središč, se je po prvem spomladanskem valu korona virusa do zdaj v pisarne vrnilo le 10 odstotkov uporabnikov. Župan New Yorka že napoveduje načrt spreminjanja namembnosti poslovnih nepremičnin, s katerim bi srednji del Manhattna dobil 14.000 novih stanovanj. Zadnje raziskave namreč kažejo, da bi tretjina zaposlenih delala od doma tudi po koncu virusne krize.

Pri nas se bodo nepremičnine novi normali prilagajale veliko veliko počasneje. Nismo v tako konkurenčnem okolju, hkrati so naše nepremičnine neprimerno cenejše, zato so "lahko" tudi stroškovno neoptimirane.

foto: blogPROSTOR.si

Preberi tudi:

Veliko jih bi najraje delalo doma

Kako bo korona kriza spremenila stanovanja in hiše 

Enostaven najem pisarn

Prazne sejne sobe, ki so zasedene

Kaj morate paziti pri prenovi poslovnih prostorov

Zakaj sploh potrebujemo pisarne