Namesto dolgoročnih najemnikov kratkoročni

Najemodajalci in investitorji v poslovne nepremičnine pri nas zvečine razmišljajo, kako bi poslovne prostore oddali za čim dlje časa in čim večjemu najemojemalcu, da bodo ja imeli čim manj dela s svojo nepremičnino. Takšen tradicionalen pristop se v svetu obrača na glavo.

Ker na slovenskem trgu poslovnih nepremičnin usiha dobra ponudba, imajo najemodajalci zdaj še več možnosti in moči, da vztrajajo pri "ziher" modelu dolgoročnih najemnikov. Med tem pa na razvitih nepremičninskih trgih najemodajalci in investitorji vse bolj čutijo "disrupcijo", ki se dogaja tudi pri poslovnih nepremičninah. Najemniki pisarniških prostorov si želijo čim bolj fleksibilna in kratkoročna najemna razmerja ter dobre pogoje za delo. Najemniki v trgovskih centrih zahtevajo, čim boljšo potrošniško izkušnjo za obiskovalce, kar pomeni, da mora center nenehno skrbeti za sveže vsebine in ponudbo. Najemniki industrijskih objektov (skladišč, proizvodnih prostorov) si ravno tako želijo fleksibilne ponudbe.

Z naložbo se je treba ukvarjati

Vsem tem zahtevam ne more ustreži le upravitelj objektov, temveč mora aktivno sodelovati tudi lastnik oziroma investitor. Številne odločitve namreč presegajo običajno upravljanje. To je zdaj izziv za klasične investitorje v nepremičnine (razne sklade, pokojninske družbe). Stara investitorska logika "kupi in drži nepremičnino" je na vse bolj trhlih nogah. Z nepremičninsko investicijo se je namreč treba aktivno ukvarjati, kar zahteva drugačen pristop.

Dodatni prihodki

Z aktivnejšim pristopom se odpirajo tudi nove možnosti prihodkov najemodajalca. Krajša najemna razmerja seveda prinašajo tveganja glede rednega denarnega toka najemnin, zato pa se najemodajalci obračajo tudi k drugim prihodkom, ki jih lahko ustvarijo z dodatno ponudbo najemojemalcem (od dogovori s ponudniki hrane, pisarniške opreme, do popustov za rekreacijo).

Višja najemnina

Na drugi strani so najemniki za fleksibilna najemna razmerja pripravljeni več plačati. Ne le, da imajo boljše pogoje za delo, bistveno tudi zmanjšajo svoje tveganje stroška z nepremičnino. Hitro se lahko prilagajajo svojim dejanskim potrebam. Četudi plačujejo nekaj višjo najemnino, kot bi jo v dolgoročnem najemnem razmerju, pa se zato ne bodo znašli v razmerah, ko bodo imeli zaradi slabšega poslovanja in manjšega števila zaposlenih na pol prazne prostore, v dobrih časih pa se ne bodo stiskali in imeli slabe delovne pogoje.
Z višjo najemnino si najemodajalci zmanjšujejo tveganje, ki ga prinašajo kratkoročna najemna razmerja. Če imajo dobro ponudbo za najemnike, potem prostorov ne bodo imeli dolgo praznih. Z modelom "kupi in upravljaj nepremičnino" se širi prepričanje, da je na ta način mogoče hitreje priti do povrnitve naložbe.

Preberite tudi:

3 razlogi za uspeh coworking pisarn
Boj za dobre kadre je veliko lažji z modernimi pisarnami
Način, kako ljudje delajo, se je dramatično spremenil
Majhne in dobre pisarne je težko dobiti
Trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta 2018

foto: blogPROSTOR.si