Coworking tudi na železniški postaji

Trg coworking pisarniških prostorov v Nemčiji je stresla napoved Deutsche Bahna, da bo prihodnje leto na želežniških postajah začel odpirati coworking prostore.

Največja disrupcija pri poslovnih nepremičninah se tako iz ZDA in Velike Britanije hitro širi tudi v osrednjo Evropo. V Evropi je lani trg coworking prostorov zrasel kar za 25 odstotkov. Razplamtela se je prava vojna proti najhitreje rastočemu ponudniku coworkinga družbi WeWork, katere vrednost se je z zadnjo dokapitalizacijo povzpela že na 45 milijard dolarjev, s čimer je v ZDA drugi največji startup - za Uberjem. Da takšen model oddajanja prostorov, ki se ga vse bolj oprijemlje ime "flexible space", ni muha enodnevnica, dokazuje tudi vstop največje družbe na trgu poslovnih nepremičnin CBRE na to področje. To spominja na zgodbo z električnimi avtomobili, ko se je za njihov razvoj odločil veliki Volkswagen, je vsem postalo jasno, da je vrag vzel šalo in da se bomo kmalu vozili z drugačnimi avti.
Prednost CBRE je zdaj seveda zaupanje, ki ga uživajo pri najemodajalcih poslovnih prostorov, sicer pa novi in različni ponudniki coworking pisarn rastejo kot gobe po dežju.

Novi modeli

Deutsche Bahn je coworking testiral julija na postaji v Berlinu in spoznal, da njihovi potniki potrebujejo takšen servis. Za samo upravljanje prostorov bo verjetno izbral zunanjega izvajalca. Takšnega pristopa se bo v prihodnje verjetno poslužilo vse več lastnikov coworking prostorov. Tudi sicer se zdaj razvijajo različni modeli, kako tradicionalne udeležence trga poslovnih nepremičnin prepričati, da coworking ni tako tvegan posel. Nepremičninske investitorje so denimo "omehčali" tako, da se polovica novozgrajene poslovne stavbe nameni za flexible space, preostanek pa za klasičen (dolgoročni) najem.

Zgolj plača ni več dovolj

Coworking je najboljši odgovor na spremembe, ki se dogajajo na trgu dela. Zaposlenim namreč niso več dovolj le plača in morebitni bonusi, temveč si želijo tudi dobro delovno okolje, moderne prostore na dobri lokaciji (dostopnost s kolesom, javnim prometom, bližina ponudbe za osebne potrebe, hrane...), saj se poslovno življenje vse bolj meša z zasebnim.
Na drugi strani so delodajalci, ki želijo fiksni strošek s poslovnimi prostori, ki ga imajo z dolgoročnim najemom ali celo lastništvom nepremičnine, spremeniti v variabilni strošek. Torej, da strošek čim bolje sledi obsegu poslov (dela), s čimer se poveča prilagodljivost podjetja na razmere na trgu in s tem tudi njegova konkurečnost. Za mlada podjetja pa je coworking tako rekoč edina izbira, saj ne vedo, kako velika bodo čez eno leto ali pet let.

Kaj bo v krizi

Finančni investitorji očitno verjamejo, da je to prihodnost, zato se vse več kapitala zgrinja v podjetja, ki se ukvarjajo s fleksibilnimi prostori. Največji pomislek dvomljivcev je, kaj se bo zgodilo, ko bo gospodarstvo spet zašlo v krizo. V zadnji krizi leta 2008 je največji ponudnik coworkinga Regus skoraj propadel (zdaj sta z WeWorkom glavna igralca na trgu).
Logično razmišljanje je, da bodo podjetja najprej odpovedala coworking prostore, saj dolgoročnih najemnih pogodb ne bodo mogla. Četudi so prvi cenejši in kvalitetnejši. Enostaven odgovor je lahko, da bodo ljudje vedno rabili prostor za delo, ne glede na delodajalca. Pomembno bo, kdaj bo kriza. Pozneje ko bo, bolj bo coworking robusten, saj se število podjetij, ki ne podpisuje več dolgoročnih najemniških pogodb, hitro povečuje. Starejšim podjetjem pogodbe potekajo, mlajša pa so itak že od začetka na takšnem najemniškem modelu poslovnih prostorov.

3 razlogi za uspeh coworking pisarn
Način, kako ljudje delajo, se je dramatično spremenil
Coworking pisarne rastejo kot gobe po dežju
Namesto dolgoročnih najemnikov kratkoročni


Za coworking prostore je pomembna dobra lokacijav središču mesta. (foto: blogPROSTOR.si)